Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil kritiko do trgovinskih pogajanj Evropske unije z ZDA, saj meni, da EU ni bila dovolj »strah vzbujajoča«, kar je privedlo do neuravnoteženega dogovora. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede doseganja »zelo poštenega dogovora« s Kitajsko, kljub temu da se državi na nedavnih pogovorih v Stockholmu nista mogli dogovoriti o podaljšanju carinske prekinitve.

Osemnajst držav članic Evropske unije je zaprosilo za skupno 127 milijard evrov (147 milijard dolarjev) iz novega obrambnega sklada, ki je namenjen krepitvi evropske varnosti in zmanjšanju odvisnosti od ZDA. Sklad, imenovan Varnostno ukrepanje za Evropo (SAFE), bo Evropi pomagal zagotoviti lastno obrambo, pri čemer Poljska išče več kot tretjino razpoložljivih sredstev.

Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski pakt, ki naj bi okrepil globalne trge in preoblikoval določene gospodarske sektorje. Ta sporazum bi lahko pomembno vplival tudi na dominikansko gospodarstvo. Medtem Urugvaj upa, da bo sporazum o prosti trgovini med Mercosurjem in EU olajšal vstop človeških virov v Evropo, kar poudarja, da interes Urugvaja ni zgolj ekonomski, temveč tudi socialni.

Nedavni carinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki znižuje carine na evropsko blago v ZDA s 30 na 15 odstotkov, je sprožil razprave o morebitni krepitvi evropske odvisnosti od ZDA, zlasti na področju oborožitve. Čeprav dogovor predstavlja znižanje carin, se pojavljajo vprašanja, kako se Evropa s tem dogovorom uvršča v primerjavi z drugimi trgovinskimi partnerji ZDA, kot sta Velika Britanija in Japonska. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi tovrstni dogovori lahko zacementirali preusmeritev evropskih sredstev v ameriško vojaško industrijo, namesto v razvoj lastnega obrambnega sodelovanja znotraj EU.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sprožila preiskavo dobrodelne organizacije FireAid, potem ko so se pojavila vprašanja o porabi 100 milijonov dolarjev, zbranih za pomoč pri požarih. Medtem je bila razkrita tudi Trumpova afriška energetska strategija, ki je ključen del njegovega geopolitičnega načrta »Amerika najprej«. Čeprav je bil dosežen trgovinski sporazum z Evropsko unijo, pogajanja med ZDA in Kitajsko o podaljšanju trgovinskega premirja niso prinesla takojšnjega dogovora.

Analiza o Trumpovem odnosu do Evrope razkriva, da njegovi carinski ukrepi, čeprav so videti kot trgovinska vojna, dejansko skrivajo željo po razbitju Evropske unije. Laurent Saint-Martin, francoski minister za zunanjo trgovino, te ukrepe opisuje kot "absurdne, nepravične, kontraproduktivne in recesivne" ter poziva k uporabi sile. Kljub temu je previdno optimističen glede pogajanj o 30-odstotnih carinah na evropski uvoz, ki naj bi začele veljati 1. avgusta.

Evropska unija in Združene države naj bi se približale dogovoru o znižanju carinskih dajatev med obema območjema na 15 odstotkov. Po poročilih brušeljskih virov potekajo usklajevanja besedil, vendar dogovor še ni dokončno potrjen. Nemški minister Merz je potrdil, da potekajo odločitve glede carinskih vprašanj med EU in ZDA.

Nemški kancler in francoski predsednik sta se v Berlinu srečala, da bi se posvetovala o mednarodni trgovini in evropski obrambni sposobnosti. Srečanje je potekalo v času, ko Evropska komisija nadaljuje s pogajanji z Washingtonom o trgovinskem sporazumu, s katerim želi odgovoriti na napovedane ameriške carine.

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenili carinski dogovor, ki naj bi prinesel 15-odstotno splošno uvozno carino na izdelke EU v ZDA. Dogovor ureja več ključnih področij sodelovanja med obema gospodarskima velesilama.

Evropske države in Ukrajina so pripravljale mirovni načrt v 12 točkah, ki predvideva konec vojne ob trenutnih bojnih črtah. Donald Trump naj bi med pogovori prejšnji teden pritiskal na Volodimirja Zelenskega, da bi za mir prepustil regijo Donbas Rusiji.

Donald Trump, predsednik Združenih držav Amerike, naj bi po poročanju Politica imel velik vpliv na Evropo, celo do te mere, da so ga nekateri poimenovali "predsednik Evrope". Sam Trump je izjavil, da ga voditelji Evropske unije tako imenujejo, kar pa uradniki zanikajo. Generalni sekretar Nata ga je celo imenoval "očka". Medtem pa nekateri evropski diplomati menijo, da ga je bolj primerno primerjati s "botrom".

Evropska unija in ZDA sta dosegli okvirni trgovinski dogovor, s čimer sta se izognili trgovinski vojni. Kljub olajšanju nad preprečitvijo zaostrovanja odnosov, se v Evropi pojavlja frustracija, saj mnogi menijo, da je dogovor pristranski v korist Amerike. Dogovor vključuje 15-odstotno carino na večino evropskih izvozov, kar je posledica evropske oslabljene pogajalske moči v pogovorih z administracijo Donalda Trumpa.

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

V Ženevi so se sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in več evropskih držav, da bi razpravljali o 28-točkovnem mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino. Visoki uradniki so se pogovarjali o naslednjih korakih za končanje vojne.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je ponovila, da ZDA ostajajo najpomembnejši zaveznik EU, pri tem pa se je odzvala na objavo nove ameriške varnostne strategije, ki napoveduje 'civilizacijski izbris' Evrope in podpira evropsko skrajno desnico.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

Donald Trump je v intervjuju za Politico izjavil, da ga v Natu kličejo 'očka' in da podpira evropske nacionaliste, kar naj bi povzročalo razdor med evropskimi desničarskimi strankami. Izrazil je tudi mnenje, da Ukrajina ni več demokracija in bi morala izvesti volitve.

Združene države Amerike so opozorile Evropsko unijo, da bodo uporabile vsa razpoložljiva orodja, če ta ne bo spremenila svoje digitalne regulacije, ki jo ZDA ocenjujejo kot "nerazumno" in diskriminatorno.